Šola v naravi – Bohinj 2014

ČETRTEK, 27. 2. 2014

Pogled skozi okno nas je zjutraj prav prestrašil. Zunaj je namreč deževalo. Ampak, ker smo pogumni, smo bili odločeni, da tudi danes preizkusimo svoje znanje na vrhu, ki se razprostira nad nami.

Že spet smo bili v trenutku na smučišču, saj tako pogumnih, kot smo mi, ni veliko.

Po prvih metrih smučanja smo si brisali očala, saj nas je rahel sneg hotel malce ovirati. Ker se nismo dali in smo vztrajali znova in znova, je tudi sneg naposled popustil.

Odprlo se je nebo in pokazalo se je sonce. Bilo je čudovito in res smo bili lahko srečni, da smučamo skoraj sami na tako sončnem Voglu. Resnično smo bili že utrujeni, ko smo se vračali nazaj v dom.

Počitek po kosilu je prehitro minil in že smo bili znova zunaj, tokrat z zemljevidom v roki in nogami v mehkem snegu. Trudili smo se orientirati v gozdu in iskali določene simbole. Bilo je zelo težko, ampak izredno zanimivo.

Po napornem dnevu smo večerjo v hipu pojedli. Nastopil je čas za podrobnejše spoznavanje sošolcev in sošolk ter odhod na večerno animacijo. Bila je smešna in vesela; kaj smo počeli, pa vam izdamo jutri popoldne, ko se vsi veseli in polni prelepih trenutkov vrnemo nazaj v našo prelepo Košansko dolino.

 


SREDA, 26. 2. 2014

Po prvem jutranjem pogledu skozi okno smo opazili, da je nizko meglo zamenjala visoka oblačnost. Tudi prav. Bo vsaj malo manj gneče na smučišču.

Prav to se je zgodilo. Ujeli smo prvo gondolo za smučišče in bili zelo zgodaj ogreti in pripravljeni na nov dan smuke. Smučali in vadili smo dolge in kratke zavoje, s palicami in brez njih, dokler nismo začutili, kako se oglašajo naši želodčki. Takoj smo odšli na malico, se hkrati dobro ogreli in že smo bili pripravljeni na nove smučarske izzive. Ko smo se skoraj naveličali, smo odšli nazaj v dolino, kjer smo pojedli odlične rezance in odšli na zaslužen počitek.

Popoldne nas je čakalo veliko zanimivega znanja o različnih kamninah, sestavi tal, rastlinju ter samem Bohinjskem jezeru. Da pa ne bi vsega tega poslušali v učilnici, smo odšli na dolg sprehod. Res da smo vsi utrujeni prišli nazaj, ampak dobro vemo, da je bilo vse to poučno in zdravo za naše telo.

Takoj po večerji smo že božali rdečega ameriškega goža, ki je bil prav prijazen do nas. O njem in o ostalih kačah smo izvedeli ogromno novega in tudi sami povedali svoje izkušnje s kačami.

Sledile so družabne igre, kjer smo se dobro zabavali in spet veseli odšli v naše sobe, kjer smo še malo poklepetali in se utrujeni prepustili nočnemu počitku.

 


TOREK, 25. 2. 2014

Zbudili smo se šele po jutranji gimnastiki in si takoj odšli urediti sobe, saj so nas učitelji prestrašili, da jih bodo v kratkem ocenili. Za prvič je bilo še kar v redu ampak jutri bo pa še boljše.

Zajtrk nas je nasitil in že smo bili na avtobusu za gondolo. Že spet smo morali pokazati, da znamo biti tudi potrpežljivi in lepo počakati v dolgi vrsti, saj nam je jasno, da si vsak želi na ta sončen in lepo zasnežen Vogel.

Danes nam je pa šlo dosti boljše kot včeraj. Tudi hitreje se poberemo po padcih, ki jih je tudi manj kot včeraj. Lepo uživamo, se trudimo poslušati učitelje in z vsakim trenutkom se nam zdi, da nam gre boljše.

Dopoldne prehitro mine, ampak nič ne de, saj nas popoldne čakajo še ene smuči, tokrat veliko tanjše in tudi peta se lahko dviguje. Tek na smučeh. To je pa res ena težka dejavnost. Čeprav smo velikokrat na tleh se nam zdi, da nam gre zmeraj boljše. Vsakič, ko se poberemo, smo hitrejši in tudi tekmovanje v štafetnem teku to potrdi. Lahko tudi že skačemo na majhni skakalnici, no, čeprav se po skoku skoraj vsi pobiramo iz snega.

Tako, po večerji se še malo poigramo, si kaj zanimivega povemo in kaj narišemo.

Že je čas za novo večerno animacijo, kjer spoznavamo različne cirkuške rekvizite in se z njimi tudi lepo pozabavamo.

Tako mine še en zanimiv in zelo aktiven dan in prav radi gremo vsi utrujeni v naše tople postelje.

 


PONEDELJEK, 24. 2. 2014

Končno smo prispeli v bohinjsko dolino. Pričakala nas je megla, ampak vedeli smo, da bo že čez nekaj minut posijalo sonce, ki smo ga tako pogrešali v zadnjih dneh.

Že se vozimo z gondolo za 80 ljudi nad Bohinjskim jezerom, ki se z vsakim trenutkom zdi vse manjše, dokler nas ne odloži v prečudovitem zimskem okolju. Prav zdaj, tukaj, na lesenih klopcah s pogledom na prečudovito smučišče, nam resnično zadiši sendvič, ki sta ga kuharici pripravili za na pot. Ker je tako lepo, se sploh ne čudimo, da je toliko ljudi in zato potrpežljivo stojimo v vrsti in opazujemo katere proge vse bomo premagali. Razdeljeni smo v dve skupini. Prva skupina se že spušča po rahlih strminah, pa čeprav danes prvič stojimo na smučkah. Druga skupina pa za enkrat še raziskuje proge, kjer se bo kmalu začel boj za še boljše znanje smučanja.

No, smučanja je za prvi dan čisto dovolj in že se odpravljamo proti domu in vsi nestrpni pričakujemo, kakšne sobe dobimo. No ja, ni to hotel s petimi zvezdicami, ampak za naše potrebe bo več kot dovolj. Z zanimanjem poslušamo predavanje o obnašanju na smučiščih in o turnem smučanju, saj bomo veliko tega znanja tudi uporabili v našem zimovanju. Po večerji že streljamo in tekmujemo v lokostrelstvu. V kratkem pa bomo že oblekli pižame. Lahko noč.

 


Sporočamo, da so učenci 5. in 6. razreda srečno prispeli v Bohinj. Odložili so prtljago in se že odpravili na smučanje na Vogel. Vreme je čudovito in vsi se počutijo dobro. Več novic jutri.

(Skupno 29 obiskov, današnjih obiskov 1)
 
 

Deli



 
 
 
 
Dostopnost