Astronomija

Izbirni predmet ASTRONOMIJA: Sonce, Luna, zvezde

Uvodni pozdrav

Učenci sedmega in osmega razreda OŠ Košana, kateri obiskujemo izbirni predmet astronomija, vas bomo v šolskem letu 2018/19 obveščali s pomembnimi astronomskimi dogajanji v vesolju in zanimivostmi, ki jih bomo spoznavali pri pouku. Vabimo vas, da se nam pridružite in obiskujete naš astronomski kotiček.

ENAKONOČJE

Enakonočje (ekvinocij) je astronomski pojav v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni, da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.

Dan in noč pa nista čisto enako dolga. Dan je približno 14 minut daljši. To je zaradi tega ker,sonce posije prej na ravnejših predelih kot na goratih predelih.

Od zdaj naprej se dnevi krajšajo noči pa daljšajo.

JESEN-KAJ NAM PRAVZAPRAV PRINAŠA JESEN?

KATERE PLODOVE POBIRAMO JESENI?

Jabolka, kostanj, grozdje, koruza ter orehi ter še mnoge druge plodove.

KAKŠNO VREME PA JE ZNAČILNO ZA JESEN?

Za jesen je značilno bolj muhasto in deževno vreme. Barve listov se spremenijo, ter listi odpadejo z dreves.

JESENI SNEG?!?!?

Za jesen je značilno muhasto vreme. Lahko pričakujemo visoke temperature in sončne dni ali pa dež in na višjih predelih tudi sneg.

NEKAJ PREGOVOROV O JESENI

Kadar prve dni kimavca (september) pogosto grmi, bo dosti tepkovca, pšenice, rži.

Zima rada z repom bije, če dolgo toplo sonce sije.

V oktobru burja, mraz, januarja sončen čas.

Vinotoka deževanje, grudna vetrov divjanje.

NAPOVED VREMENA ZA JESEN 2018

Prebivalci južne Evrope se lahko veselijo vremensko stabilne in tople jeseni, temperature bodo za ta letni čas dokaj visoke. Občuten padec temperatur je pričakovati novembra, ko bodo Veliko Britanijo, severno Francijo in zahodno Nemčijo zajele pogostejše padavine. Pozen jesenski dež bo prinesel ne le olajšanje zaradi vročine, ampak bo tudi namočil osušeno zemljo. Suha jesen bo predvsem posledica anticiklona, ki bo potoval prek Sredozemskega morja. Tako vreme bo razvajalo vso Evropo, suho in nadpovprečno toplo bo vse do druge polovice oktobra, nato pa bodo temperature počasi upadale in se ujele v ritem jesenskega letnega časa. Jesen bo torej  na meji med toplim in suhim vremenom.

POMEMBNI  DOGODEK: PRIHOD JESENI 2018

 JESEN SE ZAČNE 23. SEPTEMBRA 2018

OB 1:54, NA JESENSKO ENAKONOČJE.

JESEN je eden štirih letnih časov.

 ASTRONOMSKA JESEN

Astronomska jesen se prične okoli 23. septembra in traja do začetka zime 21. decembra.

METEOROLOŠKA JESEN

Meteorološka jesen obsega mesece:

– september,

– oktober in

– november.

 

20 LET »LOVA« NA NEZNANA NEBESNA TELESA V BLIŽINI ZEMLJE

Nasin Center za študije objektov, ki potujejo blizu Zemlje, stopa v tretje desetletje. V tem času so v bližini našega planeta odkrili več kot 18.000 objektov – večinoma asteroidov in kometov. A povod za ustanovitev centra je bilo pravzaprav napačno interpretirano sporočilo, da nas bo zadel eden od asteroidov.

Sporočilo v prvi vrsti v želji po opazovanju gibanja asteroida in pridobivanju dodatnih informacij posredovano le manjši skupini znanstvenikov, se je novica kot blisk razširila po svetu. Številni mediji so v nepoznavanju astronomije Zemljo celo obsodili na pogubo.

 

KO BLIŽNJA ZVEZDA DRUGI »UKRADE« SNOV

V raziskavi, ki so jo vodili astronomi s Kalifornijskega inštituta za tehnologijo in v kateri je sodelovala dr. Tanja Petrushevska iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, so odkrili nenavadno supernovo. Supernova je bila šibkejša od drugih podobnih eksplozij in je tudi hitreje ugašala. To kaže, da naj bi zvezda, ki je eksplodirala, imela nevidno spremljevalno zvezdo, ki ji je ‘ukradla’ snov. Eksplozija take  zvezde je bila zato šibkejša in krajša, v njej pa naj bi na koncu nastala nevtronska zvezda.

Raziskovalci iz Univerze v Novi Gorici sporočajo: “Ker naj bi bila tudi spremljevalka nevtronska zvezda, raziskovalci menijo, da so bili prvič doslej priča supernovi, v kateri je nastal sistem dveh nevtronskih zvezd, v katerem se zvezdi gibljeta ena okoli druge na zelo majhni razdalji.”

Odkar so lani avgusta z detektorji gravitacijskih valov prvič zaznali zlitje dveh nevtronskih zvezd, so dvojne nevtronske zvezde in njihov nastanek v središču zanimanja mednarodne astrofizikalne skupnosti.

Na sliki je ilustracija pretoka snovi z običajne zvezde na nevtronsko zvezdo.

Kako nastanejo nevtronske zvezde?

Nevtronske zvezde nastanejo iz zvezd, ki imajo vsaj 8-kratno maso Sonca. Ko zvezdi zmanjka jedrskega goriva, se njena sredica sesede v nevtronsko zvezdo ali črno luknjo, zunanje plasti pa raznese v eksploziji supernove. Nevtronska zvezda je zelo gost ostanek zvezde – v krogli, ki je po velikosti primerljiva z večjim mestom, je stisnjeno za več kot celo Sonce snovi. Čajna žlička snovi iz nevtronske zvezde ima tolikšno maso kot nekaj tisoč metrov visoka gora na Zemlji.

Znanstveniki so v omenjeni raziskavi ugotovili, da je umirajoča zvezda v eksploziji odvrgla le za petino mase Sonca snovi, kar je bistveno manj kot jo zvezde običajno izvržejo v eksplozijah supernov. Samo dejstvo, da je zvezda eksplodirala, pa kaže, da je morala v preteklosti imeti ovojnico, v kateri je bilo veliko več snovi.

Na posnetkih je 920 milijonov svetlobnih let oddaljena spiralna galaksija. Krožec na njenem obrobju označuje položaj supernove. Leva slika je bila posneta pred, srednja med in desna po eksploziji supernove, v kateri je nastala tesna dvojna nevtronska zvezda.

N

Kam je torej izginila manjkajoča snov?

Raziskovalci so prišli do zaključka, da je bila zvezdina ovojnica najverjetneje ukradena — zvezda mora imeti v neposredni bližini gosto spremljevalko, ki ji je s svojo gravitacijsko silo že pred eksplozijo ukradla snov in jo posesala nase. Ob opazovanju eksplozije, so tako prvič doslej opazovali rojstvo nevtronske zvezde, ki ima ob sebi še eno nevtronsko zvezdo. Ker sta nevtronski zvezdi zelo blizu ena drugi, se bosta nekoč zlili v trku, ki bo podoben prelomnemu dogodku, ki so ga zaznali lansko leto tako z detektorji gravitacijskih valov kot tudi sateliti in teleskopi na Zemlji, pri njegovem opazovanju pa so sodelovali raziskovalci Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici.

Eksplozijo so najprej opazovali na observatoriju Palomar v ZDA v okviru projekta “intermediate Palomar Transient Factory”, ki pregleduje nebo in išče nove in kratkotrajne izvore svetlobe na nebu, med katerimi so tudi supernove. Pri kasnejših opazovanjih je sodelovalo več teleskopov mreže GROWTH.

 

GLOBALNO SEGREVANJE

Pretekli mesec v ZN med voditelji teče razprava o globalnem segrevanju.

V poročilu ZN o podnebnih spremembah strokovnjaki svarijo:

količine izpustov ogljikovega dioksida povečujejo tveganja za poplave, lakoto, konflikte in migracije. Po njihovih ocenah bi lahko podnebne spremembe povzročile na tisoče milijard evrov škode in ogrozile naše preživetje.

To pomeni, da bodo zaradi globalnega segrevanja naravne katastrofe vedno večje ter bodo povzročevale veliko več škode.

 

UČINEK TOPLE GREDE

Predvideno je, da če do leta 2030 ne bomo zmanjšali izpustov toplogrednih plinov v ozračje, bo zemljo zajel UČINEK TOPLE GREDE, kar pomeni, da bo ozračje postalo dovolj gosto, da bodo sončni žarki prodirali skozenj ampak ko se odbijejo od zemlje, ozračja ne bodo zapustili temveč se bodo vanj vpili in še bolj segrevali zemljo.

Ko se bo UČINEK TOPLE GREDE začel ga ne bo mogoče ustaviti in ljudje bomo izumrli. Na našo srečo se to odvija zelo dolgo.

 

Čez čas bo Zemlja izgledala kot  Venera, ki jo je iz naravnih   razlogov zajel ta učinek.

Venera

 

ASTRONOMI ODKRILI ENORMNO NAD JATO GALAKSIJ IZ ZGODNJE ZGODOVINE VESOLJA

Astronomi so odkrili enormno nadjato galaksij, ki je nastala zgolj 2,3 milijarde let po velikem poku. Gre za največjo in najbolj masivno strukturo, ki je nastala v tako zgodnji zgodovini vesolja. Nadjata, ki so ji nadeli vzdevek Hiperion po titanu iz grške mitologije, ima celo večjo maso od milijonov milijard Sonc skupaj.

“Običajno so tovrstne strukture značilne za nižje rdeče premike, kar pomeni, da je imelo vesolje veliko več časa za razvoj in izgradnjo tako ogromnih stvari,” je pojasnila vodilna avtorica študije.

Rdeči premik je v fiziki in astronomiji pomanjšanje frekvence svetlobnega sevanja nekega telesa.

Astronomi so nadjato Hiperion, ki se nahaja v ozvezdju Sekstant, odkrili z analizo obsežnega števila podatkov, ki so jih pridobili s pomočjo spektrografa VIMOS. Ta omogoča edinstven 3D zemljevid razporeditve več kot 10.000 galaksij v oddaljenem vesolju.

Hiperion je sicer glede velikosti primerljiv z bližnjimi nadjatami, vendar ima zelo drugačno strukturo, so v študiji pojasnili raziskovalci.

Nadjate, ki so bližje Zemlji, težijo k bolj strjeni razporeditvi mas z jasnimi strukturnimi značilnostmi. V Hiperionu pa je masa razporejena veliko bolj enakomerno v niz povezanih prostorov z ohlapno zvezo galaksij.

Ta pojav je najverjetneje rezultat dejstva, da so bile bližnje nadjate gravitaciji izpostavljene milijarde let več kot Hiperion in so imele tako na voljo več časa, da so se mase združile na strjena območja.

Prapok ali veliki pok je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi pred približno 13,7 milijarde let. S tem pojavom, poznanim kot veliki pok, so se pojavili čas, prostor in energija.

Ob poku so se deli te snovi začeli širiti v vse smeri in se širijo še danes. Nastale so galaksije, zvezde in druga nebesna telesa. Galaksije se povezujejo v jate galaksij, te pa se povezujejo v nadjate.

 

OPAZUJEMO MARS in LUNO SREDI KOZOROGA

V četrtek, 18. oktobra 2018, zvečer, dve uri po tem, ko je zašlo Sonce, sta Mars in debela Luna pred ščipom 3 stopinje narazen in močno sijeta več kakor 25 stopinj nad južnim obzorjem. Zadržujeta se v Kozorogu, nenavadni mešanici pol ribe, pol kozla, ki so ju iznašli Sumerci pred več kakor štiri tisoč let.

Kozorog sodi med najstarejša ozvezdja, ki so jih poimenovali naši predniki. Njegove oblike ne zna nihče razložiti, a Kozorog je vsekakor bil pomembno ozvezdje, ker je v njem Sonce ob zimskem solsticiju, ko doseže skrajno južno točko na svoji letni tirnici. Zaradi vrtavkastega gibanja Zemljine osi je ta točka počasi drsela do Strelca, toda južni povratnik, točka, na kateri Sonce v jesenskem solsticiju preide zenit, se še vedno imenuje Kozorogov povratnik.

 

NASA BO UPOKOJILA VESOLJSKI TELESKOP KEPLER

Ameriška vesoljska agencija Nasa bo po devetih letih delovanja upokojila vesoljski teleskop Kepler, saj mu je zmanjkalo goriva. Z njegovo pomočjo so odkrili okoli 2600 planetov zunaj našega Osončja.

Da bo Kepler prenehal delovati, so pričakovali, saj so znake, da bo zmanjkalo goriva, opazili pred dvema tednoma. Zadnje podatke so uspeli pridobiti, še preden mu je povsem zmanjkalo goriva. Zdaj ga bodo upokojili v njegovi trenutni orbiti, stran od Zemlje.

Na podlagi podatkov, pridobljenih s tem teleskopom, so med drugim ugotovili, da so verjetno v okolici med 20 in 50 odstotkov zvezd, vidnih ponoči na nebu, majhni planeti. Ti so podobni Zemlji in so od svojih zvezd oddaljeni toliko, da je lahko na površju tekoča voda, kar je eden od ključnih pogojev za življenje.

 

IZPOLNILE SO SE TRI BIBLIJSKE NAPOVEDI ZA KONEC SVETA

V zadnjih nekaj mesecih so se pojavili kar trije biblijski znaki, ki naj bi napovedali konec sveta.

BIBLIJSKE PREROKBE

Nekateri judovski učenjaki trdijo, da je apokalipsa blizu, saj so se uresničile tri napovedi iz stare zaveze, ki jo napovedujemo, ker se je pred nekaj meseci namreč v Jeruzalemu skotila popolnoma rdeče tele.

APOKALIPSA

DRUGI ZNAK

Glede na staro zavezo, bo tik pred sodnim dnem Mrtvo morje oživelo in bo polno rib. Mrtvo morje je sicer preveč slano, da bi v njem živelo kaj drugega kot bakterije, vendarle so se v zadnjih dneh glede na prerokbe ribe naselile v morju in to se sedaj dogaja, ker so odkrili namreč izvore sladke vode v morju in v nem dejansko živijo ribe in celo rastline.

APOKALIPSA

TRETJI ZNAK

Tretji znak pa pravzaprav ni iz biblije, ampak izhaja iz dogodka, ki se je zgodil pred kratkim. Pred kratkim so namreč verniki,  ki so molili pred Zidom obžalovanja, opazili kačo, ki je splezala preko zidu in napadla goloba. Golob je pred kačo pobegnil.

APOKALIPSA

ZNANSTVENIKI:  SKRIVNOSTNI ASTEROID SO MORDA POSLALI NEZEMLJANI

Oktobra 2017 je mimo Zemlje letel nenavaden objekt, ki so ga znanstveniki poimenovali Oumuamua. Že takrat je povzročil ogromno ugibanj in teorij. Zdaj je eden od znanstvenikov ponudil še eno. Oumuamua naj bi bila v resnici sonda, ki so jo v naše osončje poslali Nezemljani.

OUMUAMUA

Asteorid (če je res) je dolg 400 metrov, in znanstveniki so potrdili, da je to predmet, ki je v naše osončje prišel iz oddaljenega zvezdnega sistema. Opazovanja nenavadnega predmeta so pokazala, da ni nikakršnega sledu plinov, kar pomeni, da je najverjetneje šlo za asteroid in ne komet. A je, tik preden je zapustil naše osončje, nenadoma dobil pospešek, ki bi ga lahko pripisali izbruhu plinov, ki ga je povzročila sončna toplota.

ASTEROID »OUMUAMUA«

 

NENAVADNO

Lahko bi šlo za sofisticirano plovilo, ki uporablja solarno jadro, ki bi prek radiacijskega pritiska ustvarjalo pogon. Če bi pospešek povzročili plini, bi vplivali tudi na vrtenje samega objekta, česar pa znanstveniki niso opazili.

ASTEROID »OUMUAMUA«

NASA

Asteroid je potoval s hitrostjo 315.431 kilometrov na uro, kar pomeni, da je bil prehiter, da bi bil lahko iz našega osončja. Vemo, da je prišel iz smeri ozvezdja Lira, a ne vemo točno, od kod, saj bi lahko taval po vesolju več milijonov let, v tem času pa so se zvezde premaknile.

Vemo tudi, da se nikoli več ne bo vrnil (če gre za naravno tvorbo), saj je zapustil naš sončni sistem. Vemo, da je približno oblike cigare, a ne vemo točno, kako je videti, saj smo ga zaznali samo kot svetlobo prek teleskopa.

Vemo pa, da je 10-krat daljši kot širši, da je na robu našega osončja pospešil in nihče ne ve zagotovo, zakaj. Z njim smo dobili dokaz, da lahko v naše osončje pridejo objekti iz medzvezdnega prostora, in najverjetneje je tam zunaj na bilijarde asteroidov.

ODKRILI ŠE ENO SUPER ZEMLJO

Astronomi so predstavili podatke o planetu, (Barnardova zvezda b), na katerem bi bilo lahko življenje. Znanstveniki verjamejo, da bi se življenje lahko skrivalo pod površjem, saj je na površju precej mrzlo.

Trikrat večji od Zemlje

Barnard b je trikrat večji od Zemlje, je pa 6 svetlobnih let stran od našega planeta. Je ob relativno hladni rdeči pritlikavki, ki jo obkroži v 233 dnevih. Na površju planeta je temperatura –150 stopinj Celzija, a znanstveniki domnevajo, da se pod površjem skrivajo žepki tekoče vode, v katerih bi potencialno lahko obstajalo življenje.

Trden planet

Znanstveniki verjamejo, da gre za kamniti planet, njegova zvezda pa daje planetu oranžno svetlobo, saj oddaja večino svetlobe v infrardečem spektru. Je drugi najbližji zvezdni sistem takoj za Alpho Centauri, ki je približno štiri svetlobna leta od Zemlje. Rdeče pritlikavke sicer pogosto radiacijo na bližnje planete, Barnard pa je relativno stabilna zvezda, ki tega ne počne, tako da ima življenje okoli nje več možnosti. Sam planet naj bi imel geotermalno aktivnost, kar pomeni, da bi bila zaradi toplote možnost nastanka kompleksnejših organskih spojin.

Barnardova zvezda

Zvezda je poimenovana po E. E. Barnardu, ki jo je odkril leta 1916. Svetlost zvezde je 0,0035-kratna svetlost Sonca, kar pomeni, da sije v infrardečem spektru. Ima 17 odstotkov mase naše zvezde. Ker gre za majhno zvezdo, ni vidna z Zemlje s prostim očesom. Ker imajo tovrstne zvezde relativno nizko temperaturo, imajo zelo dolga življenja. Kolikor vemo, še nobena takšna zvezda v zgodovini vesolja ni umrla.

Še pred 30 leti so bili planeti zunaj našega Osončja samo teorija, zdaj pa vemo, da so pravzaprav zelo pogosti in da ima praktično vsaka zvezda tudi planete. To pomeni, da bi bilo skoraj neverjetno, glede na nepredstavljivo število planetov, da bi življenje obstajalo samo na Zemlji. Čeprav gre samo za ugibanja, znanstveniki domnevajo, da je samo v naši galaksiji od 100 do 400 milijard zvezd, nekateri celo ocenjujejo, da jih je trilijon. To pomeni, da je samo v naši galaksiji od 800 milijard do 3,2 trilijona planetov. V našem vesolju naj bi bilo od 100 do 200 milijard galaksij.

IZJEMNO ODKRITJE: ČRNA LUKNJA VRTI VESOLJE

Astronomi so zaznali posebno črno luknjo, ki naj bi se vrtela s takšno hitrostjo, da naj bi vrtela kar vesolje. Črne luknje so še zmeraj eni najbolj skrivnostnih objektov v vesolju. In kot kaže postajajo še bolj skrivnostne. V zvezdnem sistemu poimenovanem 4U 1630-47 so astronomi zaznali črno luknjo, ki se vrti s takšno hitrostjo, da naj bi se zaradi nje vrtelo celo vesolje okoli nje. Črna luknja naj bi imela maso desetih sonc, vrti pa se z 90 kratno hitrostjo svetlobne hitrosti. Črno luknjo so sicer prvič zaznali leta 2016 pri NASI.
Najvišja hitrost
Črna luknja se tako vrti z najvišjo do sedaj izmerjeno hitostjo in je pravzaprav na samem limitu. Po Einsteinovi teoriji potovanje hitrejše od svetlobne hitrosti ni mogoče. A po njegovi teoriji premikanje s takšno hitrostjo kot to počne omenjena črna luknja, povzroča  tudi kroženje vesolja okoli črne luknje.  Črne luknje so res eden najbolj bizarnih pojavov v vesolju. In seveda je ogromno stvari, ki jih ne razumemo, glede njih. Gravitacija črnih lukenj je tako močna, da jim ne more uiti (skoraj) nič, kar pride v njihovo bližino, niti svetloba. Zato so nevidne. Vemo, da obstajajo le zaradi gravitacijskega učinka, ki ga imajo na objekte (zvezde) okoli sebe in zaradi radiacije, ki (recimo temu) jo oddajajo.

 

Luknja
Čas in prostor

Gravitacija črnih lukenj je tako orjaška, da ne vpliva le na objekte v vesolju, ampak vplivajo celo na čas in prostor. Če bi se približali črni luknji, bi se čas za vas upočasnil. V nekem trenutku bi vas ‘ušpagetilo’ saj bi bila gravitacija pri vaših nogah precej večja od tiste pri glavi. Nihče pa ne ve kaj dejansko bi se zgodilo z vami, saj je črna luknja prostor, kjer zakoni fizike ne delujejo. So si pa znanstveniki enotni, da se sami ne bi radi znašli v njej.

Različne velikosti

Najpogostejše so srednje velike črne luknje. Nastanejo, ko raznese zvezdo v supernovo. Kar ostane od nje se sesede zaradi lastne gravitacije v neskončno gosto singularnost in nastane črna luknja. Črne luknje tako v bistvu niso luknje, ampak točke izjemno stisnjene materije. Večina teh črnih lukenj ima približno maso desetih Sonc. Supermasivne črne luknje pa imajo maso več milijard Sonc. Za enkrat ni znano kako nastanejo te orjakinje, a znastveniki domnevajo, da so nastale v začetku, ko se je vesolje šele formiralo. Te črne luknje najverjetneje ‘živijo’ v centru vsake galaksije. V centru naše galaksije se nahaja črna luknja Sgr A*, ki ima maso 4 milijonov sonc. Znanstveniki tudi predvidevajo, da obstajajo prastare črne luknje, ki so nastale le nekaj sekund po Velikem poku in ki material ‘požirajo’ počasneje kot srednje velike in orjaške. Nekatere od teh naj bi bile manjše od atoma, a imajo maso asteroida.

Luknja pri luknji

 

Astronomi domnevajo, da je samo v naši galaksiji okoli 100 milijonov srednje velikih črnih lukenj. Supermasivna je najverjetneje le ena, ostalih črnih lukenj pa naj bi bilo še okoli 100 milijard. Potrebno je tudi omeniti, da črne luknje niso neke pošasti v vesolju, ki požirajo vse okoli sebe. Seveda pa pogoltnejo vse kar pride v njihovo gravitacijo. Na srečo Zemlja ni na poti k takšnemu koncu, kolikor vemo.

Z ameriškega letalskega oporišča Cape Canaveral na Floridi so  danes ob 09:31 po srednjeevropskem času izstrelili najmočnejšo  različico ameriške rakete delta 4 (heavy), ki je v vesolje ponesla
ameriško Sončevo sondo Parker (Parker Solar Probe). Druga stopnja nosilne rakete je ob 10:10 opravila svoje delo. Dodatni raketni motor na trdno gorivo Star 48BV je nato z minuto in pol
dolgim vžigom poskrbel za ubežno hitrost sonde na poti k Veneri in naprej okrog Sonca. Plovilo se je od zadnje stopnje rakete ločilo 43 minut po izstrelitvi.
Konec septembra letos bo sonda prvič letela mimo Venere, ki bo upočasnila njeno hitrost. Novembra letos se bo prvič približala Soncu na 24,1 milijona kilometrov in tako postavila nov rekord v
bližini Soncu, ki ga je postavila ameriško-nemška sonda Helios-2, ko se je aprila 1976 Soncu približala na 43,4 milijona km. Sonda Parker bo sicer Sonce obkrožala v eliptični orbiti z naklonom 3,4°
glede na ravnino ekliptiko, katere odsončje bo na začetku ležalo skoraj pri Zemljini orbiti, kasneje pa bo v bližini Venerine orbite. Med sedemletno odpravo bo 24-krat obkrožila Sonce in  sedemkrat letela mimo Venere. Vsakič bo s pomočjo njene težnosti zmanjšala hitrost in znižala prisončje svoje orbite. Med zadnjimi tremi obkrožitvami se bo sonda Soncu približala na 6,1 milijona km (kar pomeni, da mu bo približno 10-krat bližje kot Merkur). Ko bo letela skozi Sončevo korono, kjer nastaja Sončev veter, jo bo pred izjemno vročino ščitil dobrih 11 cm debel toplotni ščit iz ogljikovega kompozita, ki se bo na zunanji strani segrel do okrog 1.400 °C, medtem ko bo izolirana notranjost sonde ostala v bližini sobne temperature. Ko bo najbliže Soncu, bo mimo njega
letela s hitrostjo okrog 692.000 km/h, s čimer bo sonda postala najhitrejši izdelek človeških rok. Sončeva sonda Parker ima maso okrog 635 kg, od tega toplotni ščit tehta 73 kg. Plovilo je visoko približno 3 metre in ima premer en meter, toplotni ščit pa ima premer 2,3 m. Ima dve premični plošči s sončnimi celicami, ki jo bosta oskrbovali z električno energijo z močjo do 388 W. Opremljena je s štirimi znanstvenimi instrumenti za opazovanje magnetnih polj, plazme, energetskih delcev in Sončevega vetra. Sondo so izdelali v Laboratoriju za uporabno fiziko (APL) Univerze Johns Hopkins. Plovilo je dobilo ime po ameriškem fiziku Eugenu Parkerju, ki je sredi petdesetih let preteklega stoletja razvil teorijo Sončevega vetra.

Ameriško podjetje Rocket Lab je danes sporočilo, da je bila med nedeljsko izstrelitvijo raketa electron nenapovedano opremljena tudi z dodatno stopnjo z malim motorjem curie (glej tretjo sliko). Potem, ko je druga stopnja uspešno dosegla orbito, se je od dodatne stopnje ločil satelit Dove Pioneer in utiril v načrtovano eliptično orbito z višino med 289 in 533 km. Dodatna stopnja je nato nadaljevala pot okrog Zemlje in 40 minut kasneje vžgala svoj 120 njutenski motor ter ostala dva satelita Lemur-2 utirila v krožno orbito z višino med 490 in 535 km. Ameriško podjetje Rocket Lab je osem mesecev po prvi izstrelitvi nove ameriške lahke rakete electron, ki maja 2017 za las ni dosegla orbite zaradi napake zemeljske nadzorne opreme, danes med drugim poletom rakete uspelo doseči orbito. Raketa, katere prvo stopnjo poganja devet motorjev Rutherford z električnimi turbinami, je s polotoka Mahia, ki je del Severnega otoka Nove Zelandije, poletela ob 02:43 po
srednjeevropskem času. Osem minut in 31 sekund kasneje je v načrtovano orbito z višino med 289 in 533 km ter naklonom 83° glede na ekvator uspešno utirila tri male satelite. Dove Pioneer ameriškega podjetja Planet z maso okrog 5 kg je namenjen opazovanju zemeljskega površja, dva 4-kilogramska satelita Lemur-2 ameriškega podjetja Spire pa sta namenjena sledenju ladjam in meteorološkim opazovanjem. Rocket Lab izstrelitev z raketo electron ponuja za 4,9 milijona ameriških dolarjev. Trenutno je v postopku izdelave še pet raket. Electron lahko v s Soncem sočasno
orbito z višino 500 km nad površjem Zemlje ponese do 150 kg tovora.